LE CORBUSIER

UVOD

»Človek riše zato, da bi prodrl v notranjost, v svojo lastno zgodbo, v stvari, ki jih je videl. Ko s svinčnikom preneseš stvari na papir, ostanejo zapisane, vpisane do konca življenja.« (Le Corbusier)

Charles Édouard Jeanneret Gris, znan pod psevdonimom Le Corbusier, je bil svetovno znan švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar.

Slika 1: Le Corbusier, 1933.

ŽIVLJENJEPIS

Le Corbusier se je rodil 6. oktobra 1887 v La Chaux de Fonds v Švici, umrl pa  25. avgusta 1965 v La Chaux de Fonds v Franciji.
Po končani osnovni šoli se je vpisal na umetniško šolo za oblikovanje in dekoracijo ur (Arts Decoratifs). Tam se je srečal z ravnateljem šole L’Eplattenierjem, ki je učence vodil v gozdove in na travnike na ure risanja. Pod okriljem L’Eplattenierja je Le Corbusier doživel preobrazbo, ki je močno spremenila njegovo osebnost.  Charles Édouard Jeanneret Gris si je kot mladostnik želel postati slikar,  vendar ga je L’Eplattenier usmerjal v arhitekturo. Po njegovi zaslugi je Le Corbusier  dobil prvi gradbeni projekt – vila Fallet, kjer je sodeloval z arhitektom Renéjem Chapallzom.

ZAČETEK POTOVANJ

Le Corbusier je vedno čutil potrebo po potovanju. Zato se je leta 1907 odločil, da s kolegom Leonom Perrinom odide v Toskano. V Firencah je poskušal s skiciranjem spoznati arhitekturo, da bi razumel njeno organiziranost in logiko. Tam si je pridobil veščino, ki jo je potem uporabljal celo življenje – disciplino zapisovanja. Iz Firenc je nato nadaljeval potovanje v Raveno, Bologno, Verono, Benetke, Budimpešto in na Dunaj. Tam je sodeloval z avstrijskim  arhitektom Josefom Huffmannom. Nato je odšel v Nürnberg, München, Strasbourg, Nancy in nazadnje prispel v Pariz.

PARIZ

V Parizu je spoznal brata Perret in se prvič srečal z novim načinom gradnje, ki je za gradbeni material uporabljal  železobeton. V studiu bratov Perret je odkrival možnosti, ki jih železobeton ponuja in nove načine arhitekturnega ustvarjanja. Le Corbusier je svojo nenasitno željo po znanju nadoknadil s predavanji na Ecole des Beaux Arts in na Sorboni, bral je Viollete-le-Duca, hodil v Nacionalno knjižnico, v muzeje in veliko časa preživel v notredamski katedrali.
Leta 1909 se je vrnil domov,  na La Chaux de Fonds. S prijatelji  iz umetnostne šole je ustanovil društvo Ateliers d’ art réunis, vendar je kmalu propadlo.

NEMČIJA

Odločil se je za dolgo potovanje po Nemčiji. Obiskal je vrsto nemških mest in podjetij, ki so se ukvarjala z umetnostjo in industrijo. V Berlinu se je pridružil arhitektu Petru Benhrensu, vendar ni našel bistva arhitekture, ki ga je iskal.
VZHOD
Skupaj s študijskem prijateljem Augustom Klipsteinom sta potovala po Sredozemlju in Vzhodu. Takrat se je v Charles-Édouardu zgodila velika sprememba, ki se je pripravljala že nekaj let. V Srbiji, Romuniji in v Bolgariji sej je zanimal za kmečko brezimno arhitekturo. Bil je prevzet nad lepoto krajev in arhitekture. V Turčiji je veliko časa posvetil mošejam, očaran nad preprostimi oblikami.

PARIZ

Po dolgem potovanju se je zopet vrnil domov in se po petih mesecih preselil v Francijo. Naselil se je v Parizu, kjer se je decembra leta 1930 poročil z Yvonne Gallis.  Ukvarjal se je z vprašanjem delavskih stanovanj. Odprl je veliko novih podjetij, ki so se ukvarjala z arhitekturo in gradbenimi materiali, vendar se v Franciji ni veliko gradilo, zato njegova podjetja niso uspela. Nato je spoznal Amedeeja Ozenfantoja, ki ga je vpeljal v svet risanja. Njune slike so imele strogo kompozicijo in intenzivno svetlobo. Svojo estetiko sta označila kot purizem. Med letoma 1918 in 1923 sta skupaj odprla več galerij.

Le Corbusier je leta 1920 s prijateljema Amédéejem Ozenfantom in pesnikom Paulom Derjeem ustanovil revijo L’esprit nouveau. Natisnili so osem številk, ter se podpisovali z različnimi psevdonimi in s tem dajali vtis da ima revija več avtorjev. Prav takrat je Charles-Édouard začel uporabljati podpis Le Corbusier. Leta 1923 je objavil zbirko dvanajstih člankov, K novi arhitekturi (Ver sune architecture), ki je zaznamovala zgodovino sodobne arhitekture. Poudarjal je vrnitev arhitekta k osnovnim oblikam, berljivim s pomočjo risb in sistematičnimi potezami.

Slika 2: Le Corbusier, Tihožitje, 1920.

DELA

IMMEUBLE-VILLAS (1920)

Je blok vil, kjer je Le Corbusier skušal združiti zasebne stanovanjske prostore in ureditev skupnega bivanjskega prostora. Je prvi načrt tipične ekonomične gradnje, ki stremi k racionalnosti in preprostosti.  S tem pokaže odpor do enodružinskih hiš v okolici, ki so bile komunalno slabo urejene in so zasedale veliko prostora. Do zamisli je prišel med potovanjem v Italijo leta 1907, ko je obiskal Galuzzu ob Emi.

Slika 3: Le Corbusier, Immeuble-villas, 1920.

URBANISTIČNI NAČRTI

Le Corbusier je posvetil večino časa  ustvarjanju načrtov za sodobna mesta s približno tremi milijoni prebivalcev. Postavil je 4 ostre zahteve:

  • razbremenitev mestnih središč
  • zgostitev mestnega središča
  • pomnožitev prometnih sredstev
  • porast ozelenjenih površin

PURISTIČNE VILE

Med letoma 1920 in 1930 je posvečal veliko časa gradnji vil. Naročniki so bili iz premožnih družin, večina so bili umetniki kot so Lipchitz, Ozenfart, Ternisien itd. Z različnimi oblikami je zgradil vile na prostorsko utesnjenih predelih mest. Notranja organizacija je bila zapletena, ker je uporabljal kombinacije vertikalnih in horizontalnih povezav. Dnevne sobe so pogosto segale preko dveh etaž.
VILA LA ROCHE-JEANNERET
Postavljena je bila v Parizu, v četrti Auteuil, na koncu slepe ulice. Združil je dve zgradbi tako, da meja med lastnikoma ni vidna.

Slika 4: Le Corbusier. Notranjost vile La Roche. 1923-1925.

VILA SAVOYE

Vila, zgrajena za družino visokega zavarovalniškega uslužbenca, stoji na prostranem zemljišču brez omejitev. Hiša stoji na tankih stebrih in je »škatla v zraku«. Med vojno so jo poškodovali, vendar so jo v zadnjem trenutku rešili rušitve in tako danes velja za zgodovinski spomenik.

Slika 5: Le Corbusier, Vila Savoye, 1929-1931.

MARSEJSKI BLOK

Zgrajen je bil z namenom reševanja gospodarske krize. Gradnjo je financirala vlada in Le Corbusier je prvič dobil priložnost za uresničitev svojih zamisli o stanovanjih s katerimi se je ukvarjal petindvajset let. Želel je pokazati da sodobna gradbena tehnika lahko omogoča kvalitetno življenje posameznika. Marsejski blok ima železobetonsko ogrodje, strop in zidovi so med seboj ločeni, zato je izolacija brezhibna. Svetloba kljub globini stanovanja pride do vsakega kotička. Stanovanja so klimatizirana. Notranja oprema je dobro premišljena in dobro izkoriščena. Zgradbo so gradili pet let, saj so gradnjo večkrat ustavili in nato spet nadaljevali. Začeli so ga graditi leta 1947, končali pa oktobra 1952. Kmalu po odprtju so se stanovanja začela prodajati. Notranje trgovine so se le s težavo vzdrževale, telovadnica na terasi je postala zasebna last, vendar je Marsejski blok kljub težavam za tisti čas pomenil napredek in uspeh.

Slika 6: Le Corbusier, Marsejski blok, 1947-1952.

SAMOSTAN LA TOURETTE

Le  Corbusier se je načrtov lotil leta 1953, samostan pa se je začel graditi leta 1956 in je bil končan leta 1959. Zgradili so ga sredi goličave in predstavlja visoko stopnjo duhovnosti. V Ronchampu je dodal katoliški cerkvi bleščečo belo kapelo, ki je vsa ovita v krivulje.

Slika 7: Le Corbusier, La Tourette, 1957-1960.

Slika 8: Le Corbusier, kapela Ronchamp, 1950-1954.

ZADNJA DELA

Medtem ko je Le Corbusier delal na projektu samostana, je končeval tudi več projektov v Evropi, Ameriki in Aziji, med njimi Philipsov paviljon, Muzej zahodne umetnosti v Tokiu itd. Mnogo del, ki jih je takrat načrtoval, so končali šele po njegovi smrti.

MODULOR

Le  Corbusier je že  mlad poskušal prodreti v skrivnost ravnovesja oblik, sozvočja prostorov in teles. Leta 1943 se je lotil raziskovanja sistema harmoničnih mer, da bi lahko določil velikosti, ki jih je med seboj povezoval zlati rez.  Zasnoval ga je na matematični osnovi:  na osnovnih dimenzijah človekovega telesa. Temu razmerju je  Le  Corbusier  dal ime Modulor. Leta 1950 pa je objavil delo, v katerem predstavlja vse svoje raziskave, metode in rezultate, Le Modulor. Objavil je še Le Modulor 2, kjer predstavlja vse končne rezultate. Podoba stoječega človeka, na katerem je zgrajen sistem, je zaslovela po vsem svetu.

ZAKLJUČEK

Le  Corbusier  je francoski predstavnik moderne arhitekture. V  življenju so ga zaznamovala predvsem potovanja po svetu. Obiskal je srednjo Evropo, Balkan, vzhod in Sredozemlje. S tem si je nabral potrebna znanja in arhitekturno širino, da je lahko ustvaril tako izjemna dela. Njegova najbolj znana dela so marsejski blok, Vila Savoyo, samostan La Tourette in kapela Ronchamp. Želel je ustvariti neuničljive stavbe, ki se ne bi podrle, hkrati pa bi bile tudi ekonomične. Postavljal je urbanistična načela. Ukvarjal se je tudi s proporci zlatega reza v človeškem telesu, katerih študijo je objavil pod imenom Modulor.

SUMMARY

Le Corbusier was a French modern architect. In his life he was known for his journeys around the world. He visited Middle Europe, the Balcans, East Europe and the Mediterranean. That is how he gained his knowledge and architectural sense. He is best known for the Marseille Block of flats, Villa Savoye, La Tourette monastery … He wanted to create durable buildings, which could not break down, but would be also economic. He made urbanistic principles. He studied proportions in the human body, based on the golden ratio. He presented them in the form of The Modulor.

VIRI

Le Corbusier. 2014. Wikipedia. [13/12/2014]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://sl.wikipedia.org/wiki/Le_Corbusier> (licenca CC BY-SA)

JENGER, Jean. 1998. Le Corbusier: Arhitektura, ki vznemirja. Ljubljana: Založba DZS. (zbirka Mejniki). ISBN 9788634120646

Slika 1: Neznani avtor. Le Corbusier. 2015.  [6/1/2016], Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Le_Corbusier#/media/File:Le_Corbusier_1933.JPG (licenca Public Domain)

Slika 2: Neznani avtor. Nature morte. 2015.(6/1/2016). Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Le_Corbusier#/media/File:Le_Corbusier_%28Charles-%C3%89douard_Jeanneret%29,_1920,_Still_Life,_oil_on_canvas,_80.9_x_99.7_cm,_Museum_of_Modern_Art.jpg (licenca Public Domain)

Slika 3: Radomir Cernoch. Vila La Roche, Paris. 2013. [6/1/2016] Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Villa_La_Roche#/media/File:Villa_La_Roche_2013.jpg (licenca CC BY-SA)

Slika 4: Valueyou. 2008. Vila Savoye. [13/12/2014] Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Savoye (licenca CC BY-SA)

Slika 5: Manfred Brueckels. 2013. Marsejski blok. [13/12/2014]. Dostopno na spletnem naslovu: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/af/Corbusierhaus_Berlin_B.jpg (licenca CC BY-SA)

Slika 6: Alexandre Norman. 2007. Samostan La Tourette. [6/1/2016].  Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Sainte_Marie_de_La_Tourette#/media/File:Sainte_Marie_de_La_Tourette_2007.jpg (licenca CC BY-SA)

Slika 7: Valueyou. 2008. Chapelle Notre Dame du Haut, Ronchamp. [6/1/2016]. Dostopno na spletnem naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Notre_Dame_du_Haut#/media/File:RonchampCorbu.jpg (licenca CC BY-SA)

AVTORJI

Manca Duščak, 2014/15;

Jasna Klemenčič, 2015/16;

Maj Mazi, 2016/2017;

Gruden Jaka, 2018/2019